Legenda o Podrti gori

Legenda o Podrti gori

Triglav je najvišji in pika!

Včasih je vsaka gora imela svojega duha in svojega zmaja, ki sta se bojevala med sabo.

Tako sta se dajala, da sta kar gore podirala. Še danes se po celemu Bohinju vidi, kako sta posipala skale in pesek pod sabo.

Že davno nazaj, v starih časih, je hotela ena gora za jezerom biti višja kot Triglav. Njen duh jo je napihoval, zmaj pa vzdigoval in pretegoval skale. Pa Bog ni tega dopustil. Ko je bila že skoraj ravno toliko visoka kot Triglav, je kar naenkrat s strašnim grmenjem počila in se sesula. Zato se danes imenuje Podrta gora.

Cilji učnega načrta

Legenda o nastanku Podrti gori

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti. 

 

4. razred:

DRU:

  • učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine

5. razred:

DRU:

  • učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine

6. razred:

GEO:

  • učenci spoznavajo naravno in kulturno dediščino Slovenije ter pomen gibanja v naravi
  • učenci razvijajo pozitivna čustva do domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezen do njene naravne in kulturne dediščine

ZG:

  • učenci opišejo primere naravne in kulturne dediščine

7. razred:

GEO:

  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost

8. razred:

GEO:

  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost

9. razred:

GEO:

  • učenci ob primerih vrednotijo in razvijajo odnos do naravne in kulturne dediščine svoje domovine
  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čutijo pokrajinsko pripadnost

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«